한눈에 보는 성경 이야기
Kgokaganyo e kopilwe 📋
GO TSWA TLHOLONG GO YA PHUTHEGONG

Baebele,
mo go phuthololweng go le gangwe

Mo go phuthololweng go le gangwe, bona kgang e kgolo ya Baebele — le gore ke ka ntlha yang Jesu a ne a tla.

Phuthologa kwa tlase
POLELO E LE NNGWE E E TLHOMAGANYANG TSOTLHE

Kwa bokhutlong, Baebele ke kgang e le nngwe fela

TsholofetsoGo letelaPhitlhelelo

Modimo o solofetsa (kgolagano), batho ba letela sebaka se seleele, mme kwa bokhutlong tsotlhe di a diragala di bo di felela mo go Jesu. Latela diponagalo di le 13 tse di latelang ka tatelano eo — tobetsa “Bala go feta” mo karateng nngwe le nngwe go bona kgang e e boteng.

🌍
1TESTAMENTE E KGOLOGOLO · TSHIMOLOGOMo tshimologong

Tlholo

Modimo o dirile lefatshe le le neng le le “molemo thata.”
Batho

Modimo; Adamo le Efa

Ditiragalo tsa botlhokwa

Malatsi a marataro a tlholo, motho a dirilwe ka setshwano sa Modimo, boikhutso jwa Sabata

Modimo o tlhodile legodimo le lefatshe mo tshimologong.
Genesise 1:1 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Lefatshe le dirilwe ka “Lefoko.” Efangele ya ga Johane e bolela gore Lefoko leo ke Jesu ka boene (Johane 1:1-3).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Kgang e simolola e seng ka katlholo mme ka tlholo e e tshololwang ka lorato.

Tlhalogano e e sa siamang

“Ke ka ntlha yang Modimo a dirile batho ba ba ka leofang? A ga go a ka ga nna botoka go se re dire gotlhelele?”

Boammaaruri

Modimo o dirile lefatshe le batho e seng ka ntlha ya tlhaelo epe, mme ka lorato lo lo penologang. Go dira batho jaaka batho ba ba nang le kamano le Modimo ke lorato ka boyona. Mme le go tsena ga boleo go ne go se kwa ntle ga leano la Modimo la pholoso (Baefese 1:4-5). Ponagalo ya ntlha ya Baebele ga se katlholo mme ke lorato.

Bala go feta

Baebele ga e simolole ka kganetsano ya filosofi mme ka tlhomamiso: “Mo tshimologong, Modimo…” Lefatshe ga se kotsi mme ke tiro ya Modimo yo o nang le botho.

  • Setshwano sa Modimo · mo dibopiweng tsotlhe, motho fela o dirilwe go tshwana le Modimo — go mo itse le go tlhokomela lefatshe.
  • Boikhutso · boikhutso jwa letsatsi la bosupa bo supa gore tsotlhe di feletse di le mo kagisong (shalom): “go ne go le molemo.”
  • Edene · lefatshe pele ga le senngwa, kwa Modimo le batho ba tsamayang mmogo.
🍎
2TESTAMENTE E KGOLOGOLO · MATHATA A SIMOLOLAMo tshimologong

Go Wa

Boleo bo tsene, mme kgolagano fa gare ga motho le Modimo ya kgaolwa.
Batho

Adamo le Efa; noga (Satane)

Ditiragalo tsa botlhokwa

Go ja leungo le le ileditsweng, go lelekwa mo Edeneng, go tla ga loso le matsapa

Le gona ke tla baya letlhoo fa gare ga gago le mosadi … lone lo tla go tšhwetla tlhogo
Genesise 3:15 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Tsholofetso ya ntlha ya Efangele, e e neng e newa morago fela ga go wa: “losika lwa mosadi” lo tla tšhwetla tlhogo ya noga — mme yoo ke Jesu (Genesise 3:15; Baroma 16:20; Bagalatia 4:4).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Ka nako e batho ba leofang, Modimo o solofetsa pholoso foo fela.

Tlhalogano e e sa siamang

“Go lelekwa le go newa loso ka ntlha ya go ja leungo le le lengwe fela — a Modimo ga a setlhogo thata?”

Boammaaruri

Go ntshiwa mo Edeneng e ne e le katlholo le kutlwelobotlhoko ka nako e le nngwe. Fa motho, a kgaogane le Modimo mo seemong se se robegileng seo, a ka ja mo setlhareng sa botshelo a tshela ka bosakhutleng, o ne a tla tswalelwa mo pogong ka bosakhutleng (Genesise 3:22). Go letla loso e ne e le go bula tsela ya go boa, mme foo fela Modimo o ne a solofetsa Mmoloki (Genesise 3:15). Mo katlholong go ne go setse go na le lorato.

Bala go feta

Ka go sa utlweng ga go batla go “tshwana le Modimo,” boleo bo tsena mo lefatsheng. Maduo ga se fela molao o o robilweng mme ke kgolagano e e robegileng.

  • Dikgolagano tse di robegileng · le Modimo (go iphitlha), le ba bangwe (go pega molato), le tlholego (mitlwa le matsapa).
  • Loso · tlhagiso ya “ruri o tla swa” e a diragala.
  • Genesise 3:15 · le fa go le jalo mo gare ga katlholo, tsholofetso ya pholoso e tla pele. Borutegi ba e bitsa protoevangelium (Efangele ya ntlha).
3TESTAMENTE E KGOLOGOLO · TSHOLOFETSO± 2000 PB

Borraronamogolo

Modimo o solofetsa Aborahame, “O tla nna molomo wa tshegofatso.”
Batho

Aborahame · Isake · Jakobe · Josefa

Ditiragalo tsa botlhokwa

Kgolagano ya ga Aborahame, go bofiwa ga Isake, barwa ba ba lesome le bobedi ba ga Jakobe, Josefa o tlhatlogela mo taolong kwa Egepeto

Ke tla go dira setšhaba se segolo … ditshika tsotlhe tsa lefatshe di tla tshegofadiwa ka wena.
Genesise 12:2-3 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Tsholofetso ya gore “ditshika tsotlhe di tla tshegofadiwa” e diragala mo go Jesu, losika lwa ga Aborahame (Bagalatia 3:16).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Modimo o tlile pele kwa monneng yo o sa tshwanelang, a mmitsa ka leina, mme a mo dira molomo wa tshegofatso.

Tlhalogano e e sa siamang

“Aborahame o tlhophilwe ka ntlha ya tumelo e kgolo — a botho jotlhe jwa Baebele ga se bagale ba maitseo?”

Boammaaruri

Aborahame le ene o ne a aka mme a belaela, Jakobe e ne e le motsietsi. Modimo ga a a ka a bitsa batho ba ba “tshwanelegang” mme ba ba nang le diphoso, ka boitshwarelo. Lebaka la ktlhopho e ne e se bomolemo jwa bone mme e le lorato lo lo ikanyegang lwa Modimo (Doiteronomio 7:7-8).

Bala go feta

Modimo o simolola go rarabolola mathata a batho botlhe ka go bitsa monna a le mongwe, Aborahame. Pelo ya yona ke kgolagano (tsholofetso) — setšhaba se segolo, lefatshe, le “tshegofatso ya ditshika tsotlhe.”

  • Tumelo · Aborahame o dumetse tsholofetso e e sa bonweng, mme ya kaiwa tshiamo ya gagwe (Genesise 15:6).
  • Isake le Jakobe · tsholofetso e fetela pele; Jakobe (Iseraele) o tsala ditso tse di lesome le bobedi.
  • Josefa · o rekisitswe ke bomonnawe mme a tlhatlosediwa mo taolong — “Modimo o bo fetotse molemo” (Genesise 50:20).
🔥
4TESTAMENTE E KGOLOGOLO · KGOLOLO± 1446 PB

Ekesodo le Sekaka

Modimo o golotse morafe wa makgoba mme a o dira wa gagwe.
Batho

Moše, Arone, Faro

Ditiragalo tsa botlhokwa

Dipetso tse di lesome, Tlolaganyo, go kgabaganya Lewatle le Lehibidu, Melao e e Lesome kwa Sinai, motlaagana, dingwaga di le 40 mo sekakeng

Ke tla lo tshola gore lo nne morafe wa me; ke tla nna Modimo wa lona.
Ekesodo 6:7 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Tlolaganyo — kwa madi a kwana a neng a fapogisa loso — e supa kwa go Jesu, “kwana ya rona ya Tlolaganyo,” yo o re bapoletsweng (1 Bakorinthe 5:7).

💛Lorato lo lo sa khutleng

O utlwile selelo sa morafe wa makgoba mme a fologa ka boene go o golola.

Tlhalogano e e sa siamang

“A molao (melao) ga se teko kgotsa tshwanelo e o tshwanetseng go e fitlhelela go bolokwa?”

Boammaaruri

Modimo o ne a ba pholositse pele a ba naya molao. Melao e e Lesome e simolola ka tlhomamiso ya pholoso: “Ke nna Morena Modimo wa gago yo ke go ntshitseng mo lefatsheng la Egepeto” (Ekesodo 20:2). Molao ga se “o boloke gore o bolokwe,” mme ke kaelo ya lorato ka fa morafe o o setseng o bolokilwe o tshwanetseng go tshela ka teng (Doiteronomio 7:7-9). Boitshwarelo bo nna pele ka metlha; kutlo ke karabo.

Bala go feta

Pholoso e kgolo go gaisa ya Testamente e Kgologolo. Iseraele yo o neng a le makgoba o gololwa ka nonofo ya Modimo mme a dirwa morafe wa gagwe.

  • Tlolaganyo · ntlo e e tshwailweng ka madi a kwana e a fapogwa ke loso — sekao se se kwa morago ga ditlhabelo tsotlhe tse di latelang.
  • Lewatle le Lehibidu · pholoso kwa tsela e felang teng; “go kgabaganya” go nna sesupo sa tshimologo e ntšhwa.
  • Kgolagano ya Sinai · ka Melao ba ithuta go tshela jaaka morafe wa Modimo.
  • Motlaagana · felo ga boitshepo go go tsamaisiwang kwa Modimo o agang teng mo gare ga morafe wa gagwe — selelo sa “Imanuele.”
  • Dingwaga di le 40 · go sa utlweng go dira gore tshika e nngwe e kgarakgatshege mo sekakeng, mme Modimo o nna gaufi ka mana le kgodu ya leru le ya molelo.
🗡️
5TESTAMENTE E KGOLOGOLO · GO NNA± 1400–1050 PB

Phenyo le Baatlhodi

Ba bone lefatshe, mme ka go bo go se na kgosi mongwe le mongwe o ne a dira jaaka a rata.
Batho

Joshua; baatlhodi jaaka Gideone le Samesone; Ruthe

Ditiragalo tsa botlhokwa

Go wa ga Jeriko, go nna kwa Kanana, sediko se se boeletsang sa boleo–katlholo–pholoso

Ka sebaka seo go ne go se na kgosi mo Iseraeleng; mongwe le mongwe a dira tse di kgatlhang matlho a gagwe.
Baatlhodi 21:25 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Mo losikeng lwa ga Ruthe go tswa Dafita, mme mo losikeng lwa ga Dafita go tswa Jesu (Mathaio 1). Le mo tlhakatlhakanong, lotso lwa Mesia lo a tswelela.

💛Lorato lo lo sa khutleng

Le fa ba mo eka gangwe le gape, nako nngwe le nngwe fa ba lela o ne a roma mogolodi mme a ba tsosa gape.

Tlhalogano e e sa siamang

“Phenyo ya Kanana e ne e le polao e e setlhogo — ka jalo Modimo wa Testamente e Kgologolo tota o setlhogo.”

Boammaaruri

Se ke kgang e e thata e e sa kgoneng go rarabololwa ka polelo e le nngwe e bile e tlhoka kelotlhoko. Mme Baebele ga e e tlhalose jaaka thubakanyo e e sa lebanyeng mme e le katlholo morago ga makgolo a dingwaga a bopelotelele kgatlhanong le bosula jo bogolo (go akaretsa ditlhabelo tsa bana) (Genesise 15:16; Doiteronomio 9:4-5; Lefitiko 18:24-25). Modimo o bonya le mo go atlholeng, mme o amogela ka boitumelo ba ba retologelang kwa go ene — le baeng jaaka Rahabe le Ruthe (Joshua 6:25; Ruthe 4:13-17).

Bala go feta

Ka fa tlase ga Joshua ba tsena mo lefatsheng le le solofeditsweng, mme morago ga go nna ba akofa go lebala Modimo. Baatlhodi ke mokgwa o le mongwe o o boeletsang.

  • Sediko se se yang tlase · boleo → kgatelelo → go lela → moatlhodi o a golola → boleo gape. Go a nna bosula go feta.
  • Baatlhodi · Gideone, Samesone, Debora — bagolodi ba nakwana, ba bagale mme ba na le diphoso tse dintsi.
  • Ruthe · kgang e e phatsimang ya boikanyego mo nakong e e lefifi; mosadi wa moeng o tsena mo losikeng lwa ga Dafita (le Jesu).
👑
6TESTAMENTE E KGOLOGOLO · NAKO YA GAUDE± 1050–930 PB

Bogosi jo bo Kopaneng

Modimo o solofetsa Dafita, “Sedulo sa gago sa bogosi se tla nna ka bosakhutleng.”
Batho

Saulo · Dafita · Solomone

Ditiragalo tsa botlhokwa

Kgosi ya ntlha Saulo, Dafita le Goliathe, kgolagano le Dafita, Solomone o aga Tempele

Go tla tlhomama ntlo ya gago le bogosi jwa gago ka bosakhutleng fa pele ga me; sedulo sa bogosi sa gago se tla tlhomama ka bosakhutleng.
2 Samuele 7:16 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

“Sedulo se se sa khutleng” se diragala mo go Jesu, morwa Dafita — ke ka moo a bidiwang “Morwa Dafita” (Luka 1:32-33; Mathaio 1:1).

💛Lorato lo lo sa khutleng

O ne a sa latlhe le Dafita yo o ileng a wa, mme ka ene a solofetsa Kgosi e e sa khutleng.

Tlhalogano e e sa siamang

“Dafita e ne e le mogale yo o se nang phoso — ke ka moo a neng a bidiwa ‘monna yo o ratwang ke pelo ya Modimo.’”

Boammaaruri

Dafita o dirile boaka le polao tota. “Monna yo o ratwang ke pelo ya Modimo” ga go reye yo o itekanetseng, mme yo o sa kang a fitlha boleo jwa gagwe — yo o sokologileng ka boteng mme a tswelela go boela kwa Modimong (Pesalome 51). Lorato lwa Modimo ga lo latlhe le ba ba welang ka thata.

Bala go feta

Setlhoa sa Iseraele, se busiwa ke dikgosi tse tharo.

  • Saulo · kgosi e batho ba neng ba e batla; tshimologo e ntle e e senngwang ke go sa utlwe.
  • Dafita · “monna yo o ratwang ke pelo ya Modimo.” O fenya Goliathe mme a dira Jerusalema motsemogolo. O dira boleo jo bogolo (Bathešeba) mme a sokologa ka pelo (Pesalome 51).
  • Kgolagano le Dafita (2 Samuele 7) · Modimo o solofetsa go tlhomamisa bogosi jwa ga Dafita ka bosakhutleng — modi o o tlhomameng wa tsholofelo ya Mesia.
  • Solomone · mo setlhoeng sa botlhale le khumo o aga Tempele, mme bofelong jwa botshelo o retologela kwa medingwaneng.
⚔️
7TESTAMENTE E KGOLOGOLO · GO WELA TLASE930–586 PB

Bogosi jo bo Kgaoganeng

Jwa kgaogana ka borwa (Juta) le bokone (Iseraele), morafe wa wela mo tshenyegong.
Batho

Dikgosi tsa magosi a mabedi; baporofeti jaaka Elia, Isaia, Jeremia

Ditiragalo tsa botlhokwa

Bogosi jwa kgaogana, borapela-medingwana bo a anama, baporofeti ba a tlhagisa

Baiseraele ba ne ba ikepa jalo mo ntlong ya ga Dafita go fitlha letsatsing la kajeno.
1 Dikgosi 12:19 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Mo nakong e baporofeti ba bolela Mesia yo o tlang ka phepa go ya pele (Isaia 9:6; Isaia 53).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Kwa morafeng o o neng o mo furalela, o ne a tswelela go roma baporofeti, a kopa, “Tswee-tswee boang gae.”

Tlhalogano e e sa siamang

“Moporofeti ke moitseanape yo o bolelelang pele isago / Modimo wa Testamente e Kgologolo ke bogale fela.”

Boammaaruri

Pelo ya moporofeti ga se “go bolelela pele isago” mme ke kopo e e botlhoko ya Modimo: “Tswee-tswee boa.” Le tlhagiso ya katlholo ga e ikaelele go senya mme go retolosa batho le go ba boloka — “Ga ke kgatlhwe ke loso lwa moikepi” (Esekiele 33:11).

Bala go feta

Mo malatsing a morwa Solomone bogosi jwa kgaogana: bogosi jwa bokone jwa Iseraele (ditso di le 10, motsemogolo Samaria) le bogosi jwa borwa jwa Juta (ditso di le 2, motsemogolo Jerusalema).

  • Iseraele (bokone) · kgosi nngwe le nngwe e direla medingwana; bo wela kwa Asiria ka 722 PB.
  • Juta (borwa) · losika lwa ga Dafita lo tswelela, ka dikgosi tse di sekae tse di molemo jaaka Hesekia le Josia, mme ka kakaretso bo wela tlase.
  • Baporofeti · Elia, Amose, Isaia, Jeremia ba lela “boang!” Boporofeti jwa Mesia bo fitlha kwa boteng jwa jona fano (“motlhanka yo o bogang” wa Isaia 53).
⛓️
8TESTAMENTE E KGOLOGOLO · KATLHOLO722 / 586 PB

Botshwarwa

Bogosi jwa wa mme batho ba isiwa kwa mafatsheng a sele.
Batho

Daniele, Esekiele, Nebukadenesare

Ditiragalo tsa botlhokwa

Iseraele o wela Asiria (722), Juta o wela Babele mme Tempele e a senngwa (586)

Re ne re dutse fa dinokeng tsa Babele, ra ba ra lela, fa re gopola Sione.
Pesalome 137:1 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Mo boteng jwa go felelwa ke tsholofelo Jeremia o solofetsa “kgolagano e ntšhwa” (Jeremia 31:31) — kgolagano e Jesu a e kaneditseng mo Selalelong se se Bofelo.

💛Lorato lo lo sa khutleng

O ne a tsamaya nabo le mo lefatsheng le le lefifi go gaisa la botshwarwa, mme a solofetsa tsosoloso.

Tlhalogano e e sa siamang

“Botshwarwa bo supa gore Modimo o tlogetse Iseraele gotlhelele.”

Boammaaruri

Botshwarwa e ne e se go tlogela mme e le kgalemo le go itshekisa go ya ngwaneng yo o ratwang (Bahebera 12:6). Modimo ga a a ka a tloga; o ne a na le Daniele mo bogareng jwa botshwarwa mme a solofetsa, “Ke itse megopolo e ke e gopolang ka ga lona… ke megopolo ya kagiso, e seng ya bosula, gore ke lo nee tse di tlang, tse lo ka di solofelang” (Jeremia 29:11).

Bala go feta

Ditlhagiso di a diragala. Tempele e a sha mme batho ba isiwa kwa Babele — ba latlhegelwa ke lefatshe, kgosi le Tempele: ntlha e e kwa tlase go gaisa.

  • Go wa go gabedi · Iseraele (Asiria, 722 PB) le Juta (Babele, 586 PB).
  • Daniele · sekao sa tumelo le mo kgotleng ya baheitane (mongobo wa ditau); o bona diponatshegelo tsa “bogosi jo bo sa khutleng” jo bo tlang.
  • Tlhase ya tsholofelo · ponatshegelo ya marapo a a omeletseng a tshela (Esekiele 37) le “kgolagano e ntšhwa” ya ga Jeremia di supa kwa isagong mo lefifing.
🧱
9TESTAMENTE E KGOLOGOLO · POELO538–430 PB

Go Boa

Ba a boa mme ba aga Tempele le marako gape.
Batho

Esera, Nehemia, Esetere, Serubabele

Ditiragalo tsa botlhokwa

Go boa ka taolo ya ga Kuruse, go aga Tempele gape, go busolosa marako a Jerusalema, go busolosa Lefoko

Gonne go itumela mo Moreneng ke thata ya lona.
Nehemia 8:10 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Malaki, buka ya bofelo ya Testamente e Kgologolo, e konela ka go bolela morongwi yo o baakanyang tsela ya Mesia: “ke tla roma morongwi wa me” (Malaki 3:1).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Le mo morafeng o o neng o palelwa gangwe le gape, o ne a sa busetse tsholofetso ya gagwe.

Bala go feta

Ka taolo ya kgosi ya Peresia Kuruse (538 PB) go boa go a simologa. Ka makgaolakgang a mararo ba boa ba aga tse di neng di senngwa gape.

  • Serubabele · o aga Tempele gape (e weditswe 516 PB).
  • Esera · o ruta Lefoko gape mme a tsosolosa tumelo.
  • Nehemia · o aga marako a Jerusalema gape mo malatsing a le 52.
  • Esetere · o golola Bajuta mo Peresia mo phediso — “mo nakong e e ntseng jaana.”
  • Go santse go tlhwafala · Tempele e eme, mme ga go na kgosi jaaka Dafita. Batho ba letela Mesia.
🌑
10FA GARE GA DITESTAMENTE · GO BAAKANYA LEFELO± 430–4 PB

Dingwaga tsa Tidimalo

Dingwaga di le 400 di se na lentswe la moporofeti — mme lefelo le ne le baakanngwa ka tidimalo.
Batho

Alexandere yo Mogolo, ba-Makabaeo, Roma

Ditiragalo tsa botlhokwa

Peresia → Gerika → boipuso jwa ba-Makabaeo → puso ya Roma

Mme ya re sebaka se e leng sona se sena go tla, Modimo wa roma Morwaa-ona, a belegwa ke mosadi.
Bagalatia 4:4 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

“Go baakanya lefelo” gotlhe e ne e le Modimo a dira gore Jesu a tle fela ka “sebaka se se leng sona.”

💛Lorato lo lo sa khutleng

Le mo dingwageng di le 400 tsa tidimalo, ka sephiri, o ne a baakanya tsela ya pholoso.

Tlhalogano e e sa siamang

“Ka go bo go se na lefoko ka dingwaga di le 400, Modimo o ne a tsamaile kgotsa a ikhutsa.”

Boammaaruri

Tidimalo ga se go bo a sa nne teng. O ne a sa bue fela, fa ka nako eo yotlhe a ne a tsamaisa mebuso, dipuo le ditsela go baakanya lefelo la pholoso. Mo motsotsong o o didimetseng go gaisa, Modimo o ne a dira ka natla go gaisa, ka lorato (Bagalatia 4:4).

Bala go feta

Go tswa Malaki go ya Testamenteng e Ntšhwa, dingwaga di ka nna 400 di feta go se na Lokwalo lo lošwa. Mme kwa morago ga histori Modimo o ne a baakanya tsela ya Efangele.

  • Mebuso e a fetoga · Peresia → Gerika (Alexandere, 333 PB) → ba-Ptoleme le ba-Selukia → boipelaetso jwa ba-Makabaeo (167 PB) → Roma (63 PB).
  • Segerika · diphenyo tsa ga Alexandere di dira Segerika puo e e tlwaelegileng; Testamente e Kgologolo e ranolelwa mo Segerikeng (Septuagint), go bulela Efangele tsela ya go anama ka bonako.
  • Ditsela le kagiso ya Roma · ditsela tse di agilweng sentle le “Pax Romana” di nna ditselagolo tsa boromiwa.
  • Disinagoge le ditlhopha · go ruta mo sinagogeng go a tsenelela; Bafarisai le Basaduke ba tlhaga; mme go tlhwafalela Mesia go a gola.
✝️
11TESTAMENTE E NTŠHWA · PHITLHELELO± 4 PB–30 NB

Jesu o a Tla

Mesia yo o solofeditsweng o tsile, a swa, mme a tsoga gape.
Batho

Jesu, barutwa ba ba lesome le bobedi, Johane Mokolobetsi

Ditiragalo tsa botlhokwa

Go nna nama, tirelo ya gagwe le go ruta le dikgakgamatso, loso mo sefapaanong, tsogo ka letsatsi la boraro

Lefoko leo la nna nama, la aga mo go rona, ra ba ra bona kgalalelo ya lone … a tletse bopelotlhomogi le boammaaruri.
Johane 1:14 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Losika lwa mosadi (ponagalo 2), tshegofatso ya ga Aborahame (3), kwana ya Tlolaganyo (4), kgosi e e sa khutleng ya ga Dafita (6), kgolagano e ntšhwa (8) — tsotlhe di diragala mo monneng a le mongwe, Jesu: Moporofeti, Moperesiti le Kgosi ya rona ya nnete.

💛Lorato lo lo sa khutleng

Re sa ntse re le baleofi, o ne a roma Morwawe go ntsha botshelo jwa gagwe.

Tlhalogano e e sa siamang

“Jesu e ne e le moruti fela a le mongwe yo o molemo wa maitseo / sefapaano e ne e le tlhōlo e e botlhoko.”

Boammaaruri

Jesu o ipoletse gore ke Modimo ka boene (Johane 8:58), mme sefapaano e ne e se kotsi kgotsa tlhōlo mme e le lorato lo lo rulagantsweng. Ga a a ka a gogelwa teng ka thata; o ne a ntsha botshelo jwa gagwe ka boene (Johane 10:18). “Ga go ope yo o nang le lorato lo lo fetang lo lwa gore motho a ntshetse ditsala tsa gagwe bophelo jwa gagwe” (Johane 15:13).

Bala go feta

Tidimalo e a robega; yo o solofeditsweng o a tla. Diefangele tse nne di paka ka botshelo, loso le tsogo ya ga Jesu go tswa mo ditshekong tse nne.

  • Go nna nama · Modimo o nna motho (Imanuele, “Modimo o na le rona”), mo felong go go kwa tlase go Bethelehema.
  • Tirelo · o ruta bogosi jwa Modimo, o fodisa balwetse, o bitsa baleofi. “Yo o mponeng o bonye Rara.”
  • Sefapaano · o duela mo boemong jwa rona tlhwatlhwa ya boleo le loso tse di tlisitsweng ke go wa (ponagalo 2). Kwana ya nnete ya Tlolaganyo.
  • Tsogo · ka go tsoga ka letsatsi la boraro, o roba nonofo ya boleo, loso le Satane — le mo sefapaanong o ne “a apola babusi le balaodi … wa tlhaba kôma ka bone mo go ene” (Bakolosa 2:15).

Ka jalo Jesu ke Moporofeti wa nnete (o supa tsela e e isang kwa Modimong), Moperesiti wa nnete (o duelela boleo ka mmele wa gagwe), le Kgosi ya nnete (o fenya boleo, loso le Satane mme a busa ka bosakhutleng).

🕊️
12TESTAMENTE E NTŠHWA · KANAMO± 30 NB–

Phuthego e a Simologa

Mowa o a tla, mme Efangele e anamela kwa dikhutlong tsa lefatshe.
Batho

Petoro, Paulo, phuthego ya bogologolo

Ditiragalo tsa botlhokwa

Mowa o tshololwa ka Pentekoste, phuthego e a tsalwa, Efangele e anama go tswa Jerusalema go ya Roma ka pogiso

Mme lo tla bona nonofo ya Mowa o o Boitshepo … lo tla nna basupi ba me … go ya kwa bokhutlong jwa lefatshe.
Ditiro 1:8 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Kgang e e santse e tswelela le gompieno. Baebele e konela ka tsholofetso ya gore Jesu o tla tla gape mme a dire dilo tsotlhe ditšhwa (Tshenolo 21).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Lorato lo re lo amogetseng, jaanong o lo romela go elela mo lefatsheng lotlhe.

Tlhalogano e e sa siamang

“Phuthego ke setlhopha sa bodumedi sa batho ba ba itekanetseng, kgotsa kago fela.”

Boammaaruri

Phuthego ga se setlhopha sa “baitshepi ba ba feletseng” mme sa baleofi ba ba itshwaretsweng. Le moaposetoloi Paulo o ipiditse “baleofi ba nna ke leng yo mogolo wa bone” (1 Timotheo 1:15). Phuthego ya bogologolo le yona e ne e omanya e bile e wa (Ditiro 6:1; 1 Bakorinthe 1:11). Ga se felo go go ikgodisang, mme ke batho ba ba fetisang lorato lo ba lo amogetseng (Johane 13:34-35).

Bala go feta

Morago ga Jesu a tlhatlogela kwa legodimong, Mowa o o solofeditsweng o tla ka Pentekoste mme phuthego e a tsalwa. Efangele e anama ka go thunya.

  • Pentekoste · Mowa o fetola barutwa ba ba boifang go nna basupi ba ba pelokgale.
  • Petoro · o rera Efangele mo Bajuteng kwa Jerusalema.
  • Paulo · go tswa mmogisi go nna moaposetoloi, o tlhoma diphuthego mo lefatsheng la Baditšhaba mme a kwala dikwalo.
  • Go ya dikhutlong tsa lefatshe · Jerusalema → Jutea → Samaria → Roma. Tsholofetso e e neng e newa Aborahame ya “ditshika tsotlhe” e a diragala.
  • Le rona · kgang ga e khutle; e tswelela go ya kwa go boeng ga Jesu le legodimo le lešwa le lefatshe le lešwa.
🌅
13TESTAMENTE E NTŠHWA · TLHOMAMISOE sa ntse e tla

Tsosoloso

Jesu o tla tla gape mme a dire dilo tsotlhe ditšhwa.
Batho

Jesu yo o boang; merafe yotlhe

Ditiragalo tsa botlhokwa

Go tla ga bobedi, katlholo ya bofelo, bokhutlo jwa boleo·loso·dikeledi, legodimo le lešwa le lefatshe le lešwa

Modimo o tla phimola dikeledi tsotlhe mo matlhong a bone; loso ga lo ne lo tlhola lo nna teng, le bohutsana le selelo le botlhoko ga di ne di tlhola di nna teng.
Tshenolo 21:4 (Setswana 1970)

🧵Go supa kwa go Jesu

Edene ya tlholo ya ntlha e busolosiwa kwa bofelong jaaka “Jerusalema e Ntšhwa.” Modimo o aga le batho ba gagwe ka bosakhutleng — botlalo jwa Imanuele (Tshenolo 21:3; Mathaio 1:23).

💛Lorato lo lo sa khutleng

Kwa bokhutlong o tla phimola keledi nngwe le nngwe mme a dire dilo tsotlhe ditšhwa ka lorato.

Bala go feta

Baebele ga e khutle ka nako ya phuthego. Buka ya yona ya bofelo, Tshenolo, e bontsha Jesu a boa gape go feleletsa tsotlhe.

  • Go tla ga bobedi · Kgosi e e solofeditsweng e boa ka kgalalelo.
  • Phenyo ya bofelo · Satane le loso di fenngwa ka bosakhutleng, mme Keresete o busa jaaka Kgosi ya dikgosi (1 Bakorinthe 15:25-26; Tshenolo 20:10).
  • Katlholo le tsogo · tshiamololo nngwe le nngwe e a siamisiwa, mme baswi ba a tsosiwa.
  • Legodimo le lešwa le lefatshe le lešwa · boleo, loso, dikeledi le botlhoko di nyelela ka bosakhutleng (Tshenolo 21:4).
  • Edene e e busolositsweng · mo “Jerusalema e Ntšhwa” e e gaisang tshimologo, Modimo o aga le batho ba gagwe ka bosakhutleng — boemo bo Baebele yotlhe e neng e bo lebile.

Ka jalo jaanong ke nako ya “setse, mme e seng jaanong”: mo go Jesu pholoso e setse e diragetse, mme botlalo jwa yona bo santse bo letetswe.

SE KGANG E E SE RAYANG MO GO “NNA”

Pelo ya nnete ya Baebele

Baebele ga se buka e e rutang go “nna motho yo molemo.”

Ke kgang ya ka fa Modimo, ka boitshwarelo fela, a golotseng baleofi ba ba neng ba sa kgone go ipholosa. Mo bogareng jwa yona go eme Jesu Keresete.

Sediko se se sa khutleng sa Iseraele tota ke setshwantsho sa “nna”

Borapela-medingwanaPogoGo lelaModimo o a gololaBorapela-medingwana gape…

Go tswa go Baatlhodi go ya botshwarwa, Iseraele o boeletsa sediko se ka go sa khutleng. Baebele ga e a se kwala gore re tle re sotle, re re, “Ba ne ba le matlhotlhapelo jang.”

Ke seipone. Ntlha ga se gore “Iseraele o dirile jalo,” mme ke gore “le nna ke dira jalo” (1 Bakorinthe 10:11).

Modingwana ga se setshwantsho sa logong fela. Ke sengwe le sengwe se re se ratang kgotsa re se ikanyang go feta Modimo — madi, katlego, go amogelwa, batho, le nna ka nosi. Le go dirisa Modimo jaaka sediriswa sa go fitlhelela se ke se batlang ke borapela-medingwana.

Kwa bokhutlong, modingwana o mogolo go gaisa ke “nna ka bonna, ke ntse mo sedulong sa bogosi sa Modimo.”

Jaanong Modimo o golola moleofi yo jang? Fano ke pelo ya Efangele e Baebele e e bolelang.

💔

Boleo jwa botswalo — ga go ope yo o siameng

Mathata ga se “ditiro di se kae tse di bosula” mme ke modi wa pelo. Go tloga ka Adamo, mongwe le mongwe o tsalwa ka fa tlase ga boleo mme ga a kgone go fitlha kwa Modimong ka boene.

Ga go ope yo o siameng, le e seng a le mongwe fela … gonne botlhe ba leofile, ba tlhoka tlotlo fa pele ga Modimo.” — Baroma 3:10-12, 23 (Setswana 1970)
⚖️

Molao ga o kgone go mpholosa

Molao ga se lere mme ke seipone. Fa o leka thata, o gola o supa ka fa o palelwang ka teng. Maikaelelo a ona ke go re isa kwa go Keresete.

Molao o re naya kitso ya boleo … molao o ne wa nna mowatlhai wa rona go re isa kwa go Keresete.” — Baroma 3:20 · Bagalatia 3:24 (Setswana 1970)
🎁

Ka boitshwarelo — mpho, e seng maiteko

Pholoso ga se tuelo ya melemo e o e dirileng, mme ke mpho ya mahala mo go ba ba sa e tshwanelang. Ka jalo ga go ope yo o ka ipokang.

Lo pholositswe ka boitshwarelo ka tumelo … Ga se ka ditiro, gore go se nne ope yo o ipokang.” — Baefese 2:8-9 (Setswana 1970)
🙏

Go siamisiwa ka tumelo

E seng ka go boloka Molao, mme ka tumelo mo go Jesu Keresete, o kaiwa o siame — o apesiwa e seng ka tshiamo ya gago mme ka ya gagwe.

Ka re siamisitswe ka tumelo, re na le kagiso le Modimo… motho ga a siamisiwe ka ditiro tsa molao, mme e le ka go dumela mo go Keresete Jesu.” — Baroma 5:1 · Bagalatia 2:16 (Setswana 1970)
📖

Baebele e supa kwa go Jesu

Baebele ga se buka ya banna ba bagolo kgotsa ya go ithusa. Go tswa Genesise go ya Tshenolo, tsebe nngwe le nngwe e paka motho a le mongwe — Jesu Keresete.

Tse di supang ka ga me … a ba rarabololela tse di builweng ka ga gagwe mo Dikwalong tsotlhe.” — Johane 5:39 · Luka 24:27 (Setswana 1970)
👑

Bogosi jwa Modimo — molaetsa o mogolo wa ga Jesu

Setlhogo se Jesu a se rutileng go gaisa. Puso ya Modimo jaaka Kgosi e tsene mo lefatsheng le Jesu mme e tla feleletsa fa a boa. Ka sefapaano le tsogo, Jesu ke Kgosi ya nnete e e fentseng boleo, loso le Satane.

Sebaka se weditswe, puso ya Modimo e atametse. Tlhabologang lo dumele Efangele!” — Mareko 1:15 (Setswana 1970)
✝️

Efangele — o feleditse tsotlhe

Molato wa boleo o ke neng ke sa kgone go o duela, Jesu o o duetse mo boemong jwa me mo sefapaanong, mme ka go tsoga a fenya loso. Ga ke ikaege mo go “dira” mme mo go “go weditswe.”

Go weditswe … Modimo o supile lorato lo o re ratang ka lone, ka Keresete a re swetse, re ntse re le baleofi.” — Johane 19:30 · Baroma 5:8 (Setswana 1970)

Baebele yotlhe e supa kwa lefelong le le lengwe.

Batho ba ne ba sa kgone go kgaola sediko sa boleo ka bobone, e bile go ne go se na ope yo o siameng. Ka jalo mongwe o ne a tshwanetse go duela tlhwatlhwa mo boemong jwa bone.

Jesu ga a a ka a tla fela go ruta dilo tse di molemo. Ka go bo go se na tsela e nngwe ya go mpholosa, o ne a tshwanetse go tla.

Yo o neng a tshwanetse go pega mo sefapaanong seo e ne e le nna.
Jesu o ne a sikara boleo jwa me mme a kokotelwa teng mo boemong jwa me.

“Mme ene o phololeditswe ka ntlha ya maleo a rona, a teketelwa melato ya rona … Mme re fodisitswe ka dintho tsa gagwe.” — Isaia 53:5

A go santse go na le sengwe se se go tshwenyang?

A mmolai o tshwanetse fela go dumela mme a ye legodimong, fa motho yo o tshetseng botshelo jo bo molemo mme a sa dumele a ya moleting?

Ke potso e e siameng. Mme go na le tlhalogano tse pedi tse di sa siamang tse di fitlhilweng mo go yona.

① Baebele ga e kgaoganye batho ka “ba ba siameng le ba ba bosula.” Selekanyo ga se “go gaisa yo mongwe,” mme ke “boitshepo jo bo itekanetseng jwa Modimo.” Fa pele ga gagwe, ga go ope yo o “molemo go lekana” (Baroma 3:23). Ka jalo ga se “motho yo molemo kgatlhanong le mmolai,” mme go feta foo ke batho ba babedi ba ba nang le bolwetse jo bo bolayang bo le bongwe — yo mongwe o tsaya kalafi, yo mongwe o e gana, a re, “Ke itekanetse go gaisa yole.”

② Selo se le sengwe fela se se kgaoganyang legodimo le molete. E seng dintlha tsa ditiro, mme gore a o amogetse Jesu Keresete go nna Morena le gore mathata a gago a boleo a rarabilwe. Yo boleo jwa gagwe bo rarabilweng ka madi a Keresete o ya legodimong; yo a sa kang a mo amogela, yo boleo jwa gagwe bo setseng, ga a ye. Ga go tiro epe e e molemo e e ka rarabololang mathata a boleo ka boyona.

Ka jalo legodimo le molete ga se “sekgele sa boitshwaro jo bo molemo,” mme ke kgang ya kamano le Keresete. Mme “go dumela” ga se go dumalana ka tlhaloganyo, mme ke phetogo ya yo o laolang botshelo jwa gago — mongwe le mongwe yo o mo amogelang ka nnete ga a nne mabela, mme o sokologa ka boteng go gaisa. Tota, go ipoloka tshiamo (“Ke motho yo molemo”) ke modingwana o o thata go o roba, o o dirang gore re ithaye re re ga re tlhoke Keresete (Luka 18:9-14).

Baebele e a bua phepa: “Yo o dumelang mo go ene ga a atlholwe. Yo o sa dumeleng o setse a atlhotswe” (Johane 3:18). Katlholo ga se “go lekanyetsa ditiro tsa gago morago ga loso,” mme e setse e laotswe ka gore a o amogetse Keresete.

Baroma 3:23 · Johane 3:18 · Baefese 2:8-9 · Luka 18:9-14

A ga go a lekana fa ke tshela botshelo jo bo molemo le fa ke sa dumele mo go Jesu?

Ke kakanyo e e tlwaelegileng thata, mme e tlhaloganya bosula gore mathata a nnete ke eng. A re dirise setshwantsho.

Akanya gore o mo sekepeng sa magodu. Le fa o ka phepafatsa borogo jang, o le pelonomi mo bathong, o tshela botshelo jo bo molemo — o santse o le legodu, ka gonne o tsamaisiwa le sekepe go ya kwa se yang teng (boemakepe jwa katlholo). Mathata ga se “dintlha tsa boitshwaro” mme ke “gore o wa sekepe se sefe” (boitshupo jwa gago).

Ka jalo Efangele ga e re “leka go nna molemo go feta”; e re “fetola sekepe.” Fologa sekepe sa boleo mme o welele kwa go Jesu — kwa boitshupong jo bošwa jwa ngwana wa Modimo. Se ga se go oketsa dintlha tsa gago ka maiteko, mme ke go ikanya Yo o go atlolosetsang seatla sa gagwe o bo o welela kwa sekepeng sa gagwe.

Tota Baebele e tlhalosa pholoso fela jaaka phetiso e — “A re golola mo thateng ya lefifi, a re tsenya mo pusong ya Morwaa-ona wa lorato” (Bakolosa 1:13).

O se ka wa tlhaloganya bosula: ga go reye gore botshelo jo bo molemo ga bo na molemo. Bomolemo ga se “tshwanelo” ya pholoso, mme ke leungo la yona. Yo o fetotseng sekepe jaanong o tshela sentle e seng ka poifo, mme ka lorato lwa ngwana.

Bakolosa 1:13 · Johane 1:12 · Johane 3:3 · Baefese 2:8-9

Fa mmolai a ikutlwa a na le kagiso, a re “Modimo o intshwaretse,” fa motho yo o utlwisitsweng botlhoko a santse a boga — a boitshwarelo ga bo a tlhwafala thata?

Potso e siame, mme botlhoko bo boammaaruri. Mme polelo e e ntseng jalo ga se “boitshwarelo jwa Baebele” — ke phetogo e e maswe ya jona.

① Boitshwarelo jwa Modimo ga bo ke bo tlhwafala. Boleo ga bo a fitlhwa jaaka e kete ga bo a ka jwa diragala; Modimo ka boene o duetse tlhwatlhwa ya jona ka botshelo jwa Morwawe. Sefapaano ga se bopaki jwa gore boleo bo tsewa motlhofo, mme ke gore boleo bo bokete jang — ke boitshwarelo jo bo turang go gaisa mo lefatsheng.

② Boikwatlhao jwa nnete bo ungwa maungo. Fa mmolai a le mabela fa pele ga yo o utlwisitsweng botlhoko — “Modimo o intshwaretse, ke na le kagiso” — seo ga se boikwatlhao mme ke tshwantsho ya jona (Mathaio 3:8). Mme boitshwarelo fa gare ga motho le Modimo ga bo phimole ntho ya yo o utlwisitsweng botlhoko le e seng go mo pateletsa go itshwarela.

③ Boleo ga bo ke bo “lesiwe fela.” Boleo bongwe le bongwe bo duelelwa mo lefelong le le lengwe mo go a mabedi — kgotsa Keresete o bo sikara mo sefapaanong (mo go ba ba mo ikanyang ga go tlhole go na le katlholo, Baroma 8:1), kgotsa yo o mo ganang go fitlha bokhutlong o bo sikara ka boene. Ka jalo ga go na “boitshwarelo jo bo tlhwafetseng.” Mmolai gape o sa ntse a na le maikarabelo a molao mo lefatsheng le (Baroma 13:1-4).

④ Dikeledi tsa yo o utlwisitsweng botlhoko ga di ke di nne tse dinnye fa pele ga Modimo. Modimo o lela le ba ba lelang, o gakologelwa keledi nngwe le nngwe, mme o tla di phimola ka boene kwa bokhutlong (Tshenolo 21:4). Ka jalo yo o utlwisitsweng botlhoko ga a tlhoke go sikara morwalo wa pusoloso a le esi, mme a ka o neela Modimo yo o siameng (Baroma 12:19 — pusoloso ke ya Modimo).

Mathaio 3:8 · Baroma 8:1 · Baroma 13:1-4 · Tshenolo 21:4

Jaanong — go tweng ka nna?

Lorato lo ga se kitso mme ke taletso. Fa lorato lo lo neng lo kokotelwa mo boemong jwa gago lo amile pelo ya gago, rapela se ka bonya, mola ka mola.

Modimo,

ke a ipona gore ke moleofi yo o sa kgoneng go ipholosa.

Ke dumela gore Jesu o nswetse mo sefapaanong mme a tsoga gape.

Tswarela maleo a me otlhe, mme go simolola gompieno o nne Morena wa botshelo jwa me.

Nkamogele jaaka ngwana wa gago, mme o ntshedise botshelo jo bošwa.

Ke rapela ka leina la ga Jesu. Amen.

Fa o rapetse se ka pelo yotlhe, Baebele ya re o fetogile ngwana wa Modimo. Ga o tlhole o le esi — batla phuthego e e gaufi mme lo tsamaye mmogo mo tseleng ya tumelo.

“Botlhe ba ba neng ba mo tshola, a ba naya tshiamelo ya go nna bana ba Modimo.” — Johane 1:12 · Baroma 10:9-10

Modimo a le mongwe,
ka kgang e le nngwe,
o re batla ka
lorato lo lo sa khutleng.

“Le fa e ka nna loso gongwe bophelo … le fa e ka nna sebopiwa se sele, ga di kgone go ka re kgaoganya le lorato lwa Modimo lo lo mo go Keresete Jesu, Morena wa rona.” — Baroma 8:38-39

Mo tatelanong e, Molao, dibuka tsa boboki, baporofeti le dikwalo di oketsa “nama.”
Go tswa jaanong, le fa o bula buka efe, o tla bona gore o kae mo kgannye.

E theilwe mo ponong ya histori-kgololo, evangeli le kgiso e e abelanwang ke bontsi jwa phuthego ya Maporotesetanta a Korea.

Dipotso · dikakgelo — Re romelele imeile